izgodíti -ím in zgodíti -ím dov., izgódil in zgódil (ī í) povzročiti, da postane kaj godno: izgoditi hruške, seme; mladiči so se izgodili; pren., ekspr. trpljenje ga je izgodilo
 
agr. izgoditi lan obdelati ga, da se mu ličje rado loči od stebla



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek