izgòn -ôna (ȍ ó) 

  1. 1. glagolnik od izgnati: izgon okupatorja / izgon Slovencev med vojno v Srbijo
     
    jur. izgon prisilna odstranitev tujega državljana iz države; rel. izgon iz raja
  2. 2. nar. pot, steza, po kateri hodi živina na pašo: ob izgonu stoji znamenje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek