1. oblikovati glasove, besede z govorilnimi organi:jasno, razločno izgovarjati; to ime se težko izgovarja ♦lingv. izgovarjati samoglasnike // izražati, posredovati določeno besedilo z govorjenjem:izgovarjati prisego; čarovnik je izgovarjal zarotitev
2. opravičevati koga tako, da se navadno ne navaja pravi, resnični vzrok:izgovarjal je sina, da je bolan; zastonj se izgovarjaš / izgovarjati se na bolezen; rad, zmeraj se izgovarja na druge zvrača krivdo // star. roparjev ne bom izgovarjal zagovarjal, branil
3. zastar. govoriti, pripovedovati:izgovarjamo to, kar čutimo
izgovárjati si zlasti v kmečkem okoljuz dogovorom, s pogodbo zagotavljati si pravico do česa:izgovarjati si hrano, stanovanje pri izročanju posestva
izgovarjáje:ponovil je, razločno izgovarjaje besede
izgovarjajóč -a -e:izgovarjajoč te besede, je povesila oči; izgovarjajoč se, da mu ni dobro, je odšel