1. nehote, nepričakovano prihajati v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je:otroci izgubljajo kape, rokavice / izgubljati sled
2. s širokim pomenskim obsegom postajati revnejši za
a) kako stvar:izgubljati dlako, lase, perje / med izgublja med zorenjem odvečno vodo
b) kako lastnost:izgubljati bistrost, lesk, ostrino, popolnost; izgubljati moč, pomen, veljavo; kosti starega človeka izgubljajo prožnost; denar izgublja vrednost, neprav. na vrednosti / izgubljati veselje do dela / sonce že izgublja svojo moč; običaji izgubljajo prvotni značaj
c) kak telesni organ ali njegovo delovanje:izgubljati vid; izgubljati kri krvaveti // izgubljati telesno težo hujšati; izgubljati zavest
č) kaj, s čimer kdo razpolaga:izgubljati čas s čakanjem / izgubljati oblast
3. z oslabljenim pomenom z neuspehom končevati določene procese, v katerih nastopata navadno dve nasprotni strani:naši igralci izgubljajo; jezi ga, da vedno izgublja; izgubljati na dirkah, pri igri; pren., publ. premog izgublja bitko z nafto ● ekspr. zadnje čase samo še izgubljam moje delo ni cenjeno; nimam več ugleda; ekspr. ne izgubljajva več besed o tem ne govoriva več o tem; ekspr. s tem ne bom izgubljal časa se ne bom ukvarjal; ekspr. nikar ne izgubljaj glave ostani priseben; žarg., šport. naše moštvo izgublja korak z vodečim moštvom zaostaja za njim; ekspr. ne izgubljaj poguma bodi, ostani pogumen; ekspr. izgubljati tla pod nogami ne biti več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; imeti ogrožen (družbeni) položaj; žarg. letalo izgublja višino leteč se hitro približuje zemlji; ekspr. za vsako malenkost izgublja živce se razburja; publ. izgubljati iz vida pravo poslanstvo kulture ne upoštevati, zanemarjati; publ. ljudje izgubljajo izpred oči tisto, kar je bistveno ne mislijo, pozabljajo
izgúbljati se tudi zgúbljati se
1. prihajati v položaj, v katerem osebek ne ve, kje natančno je in kam mora iti:izgubljati se zaradi megle; izgubljati se v gozdu // nav. ekspr., s prislovnim določilom čezmerno, pretirano ukvarjati se s čim:izgubljati se v iskanju novega; izgubljati se v malenkostih; izgubljati se v podrobnostih
2. ekspr. začenjati živeti v nasprotju z vrednotami, priznanimi v določeni družbi:fant se vedno bolj izgublja
3. navadno s prislovnim določilom z oddaljevanjem postajati
a) neviden:pot se je izgubljala in spet prikazovala; cesta se za vasjo izgublja v gozd; telefonske žice se izgubljajo med vejami / knjiž. pokrajina se izgublja v megli
b) neslišen:glasovi se počasi izgubljajo; govorjenje se je izgubljalo v ropotu / koraki se počasi izgubljajo po hodniku // knjiž. prehajati v kaj drugega:hrib se proti jugu izgublja v lahno nagnjen svet; sadovnjak se izgublja v polje
4. ekspr. počasi, skoraj neopazno odhajati:ljudje so se izgubljali v hiše; drug za drugim so se izgubljali skozi vrata
5. približevati se koncu obstajanja:strah se polagoma izgublja / publ. gospodarski pomen se pri tej akciji izgublja // z zmanjševanjem rabe, uporabe približevati se koncu obstajanja:nekateri izrazi se izgubljajo; stare šege se izgubljajo ● ekspr. ob vsaki pripombi se je govornik izgubljal ni znal nadaljevati; ekspr. hiše se izgubljajo po pobočjih so raztresene; ekspr. obraz se mu je kar izgubljal pod veliko kapo kapa je bila prevelika v primeri z obrazom
izgubljajóč tudi zgubljajóč -a -e:izgubljajoč čas s čakanjem na vlak, ni mogel vsega opraviti; hribi, izgubljajoči se v daljavi
Dostopnost