• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izjémnež -a m (ẹ̑) ekspr. kdor predstavlja izjemo: to so samo izjemneži
● ekspr. za to se navdušuje le nekaj redkih izjemnežev ljudi, oseb



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek