• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izkadíti -ím dov., izkádil; izkajèn (ī í) 

  1. 1. z dimom spraviti iz česa: izkaditi čebele iz panja; pren., ekspr. te bodo že izkadili iz tvoje luknje
    ♦     lov. jazbeca izkaditi
  2. 2. redko z dimom razkužiti: sobo so prezračili in izkadili



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek