izkadíti -ím tudi skadíti -ím dov., izkádil tudi skádil; izkajèn tudi skajèn (ī í)redko pokaditi:izkaditi cigareto / danes je izkadil že nekaj pip
izkadíti se tudi skadíti se
1. prenehati kaditi se:drva so se izkadila; brezoseb. zdaj lahko zapreš okno, se je že izkadilo
2. kadeč se priti iz česa:počasi se je dim izkadil skozi špranje; pren., ekspr. mračne misli so se izkadile iz njegove glave
3. ekspr., z dajalnikom izraža prenehanje stanja, razpoloženja, kot ga določa samostalnik:jeza se ji je že izkadila; navdušenje se jim bo kmalu izkadilo; pijanost se mu še ni popolnoma izkadila ● ekspr. počakaj, da se mu vino izkadi da se strezni; redko da se mi takoj izkadiš odideš, izgineš
Dostopnost