izklícati -klíčem dov., izklícala in izklicála (í ȋ) 

  1. 1. napovedati udeležencem dražbe ceno stvari, ki se prodajajo: izklicevalec je izklical vse, kar je bilo na dražbi / posestvo so izklicali za zelo nizko ceno prodali
  2. 2. glasno imenovati: izklicati številko dobitka / druge so klicali za dopust, njegovega imena pa niso nikoli izklicali
  3. 3. nekdaj javno prebrati, razglasiti, navadno mestne, občinske uredbe: občinski sluga je na trgu izklical uradna oznanila
  4. 4. knjiž., redko oklicati, razglasiti: armada je izklicala republiko; izklicati za kralja
    ● 
    zastar. mrtvega ne izkličeš iz groba prikličeš

izklícan -a -o: izklicana številka dobitka; pohištvo je že izklicano



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek