izkòp -ópa (ȍ ọ́) 

  1. 1. glagolnik od izkopati: izkop jame, kanala; izkop temeljev / izkop rude / izkop trupla
  2. 2. prostor, ki je nastal z izkopavanjem: poglobiti izkop; izkop za vodovod // količina izkopanega materiala: enodnevni izkop peska, premoga
  3. 3. mont. kraj, kjer se koplje ruda, premog; odkop: opuščeni izkopi / delati na izkopu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek