izkoriščeválec -lca [u̯c(ȃ) 

  1. 1. kdor si neplačano prilašča proizvode tujega dela: izkoriščevalec delavcev; oblast izkoriščevalcev; nasprotja med izkoriščevalci in izkoriščanimi
  2. 2. publ. kdor kaj izkorišča: komponist se je pokazal kot dober izkoriščevalec orkestrskega zvoka



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek