izločeválec -lca [u̯cinlc(ȃ) 

  1. 1. teh. naprava za odstranjevanje primesi: mehanični izločevalec prahu
  2. 2. med. kdor po ozdravitvi še izloča bolezenske klice: izločevalec bacilov tifusa / stalni izločevalec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek