izmakníti in izmákniti -em tudi zmakníti in zmákniti -em dov. (ī á)
1. s potegom, sunkom odstraniti:izmakniti podstavek, zagozdo / izmakniti klado izpod kolesa spodmakniti // z dajalnikom s potegom spraviti iz prijema:izmaknil mu je nož iz roke; izmaknila mu je roko, ki jo je držal
2. s spremembo položaja, mesta doseči, da ne pride do prijema, dotika:prestrašil se je in izmaknil glavo; izmaknila je roko, da je ne bi prijel
3. naskrivaj vzeti:brat mu je izmaknil igračo, ko se je obrnil; otrok izmakne škarje z mize in se začne igrati; pren., ekspr. hoče vam izmakniti vaše mesto // evfem. ukrasti:izmakniti avtomobil, denar; uro je izmaknil iz izložbenega okna
4. ekspr., navadno v zvezi z jonaskrivaj, neopazno oditi:v ugodnem trenutku jo je izmaknil iz taborišča; pazi, da jo fanta ne bi kam izmaknila
5. zastar. izpahniti (si):izmaknil mu je roko v rami; pri padcu si je izmaknil nogo ● pog. ne izmakne oči z njega neprestano, nepremično ga gleda; pog. bilo mu je nerodno, da je izmaknil pogled pogledal vstran
izmakníti se in izmákniti se tudi zmakníti se in zmákniti se
1. s spremembo položaja, mesta doseči, da osebek ni deležen česa neprijetnega:izmakniti se udarcu; če se ne bi izmaknil, bi ga zadela krogla // napraviti, da osebek ni deležen česa neprijetnega sploh:izmakniti se izgonu, nevarnosti; izmakniti se nadzorstvu // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da ne pride do dejanja, kot ga določa samostalnik:izmakniti se odgovoru, priznanju
2. nav. ekspr. napraviti, da ne pride do srečanja, stika s kom:vstal je zgodaj, da bi se izmaknil gospodinji; zavil je po drugi ulici in se izmaknil policiji / izmakniti se zasedi
3. ekspr., z dajalnikom ne imeti več:vse bogastvo se mu je izmaknilo; stranki se je izmaknila vsa politična moč ● ekspr. zdaj se mi ne izmakneš več ujel te bom in kaznoval; brezoseb., star. kar samo se mu je izmaknilo z jezika nehote je rekel, povedal
izmáknjen tudi zmáknjen -a -o:izmaknjena deska; vrniti izmaknjene stvari; izmaknjena kolesa
Dostopnost