izmečkáti -ám [məčtudimečdov. (á ȃ) 

  1. 1. z mečkanjem, stiskanjem spraviti iz česa: izmečkati sok iz limone
  2. 2. ekspr. z vztrajnim prigovarjanjem izvedeti: izmečkal je iz njega, kar ga je zanimalo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek