• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izmík -a m (ȋ) glagolnik od izmakniti: izmik vijaka / dobro je vedel, da je njegov odgovor le izmik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek