izmísliti se -im si tudi zmísliti si -im si dov. (í ȋ)
1. z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti:izmisliti si načrt za pobeg; zopet si je izmislil novo potegavščino; star. izmislil je nekaj novega / izmislil si je dobro opravičilo za odhod / star. pesmi si ni sam izmislil, ampak jo je slišal napisal, spesnil ●pog. dobro so si jo izmislili našli so primerno, ugodno rešitev
2. v mislih izoblikovati, ustvariti
a) kar v resničnosti ne obstaja:ljudje so si izmislili vile in čarovnice; zgodbo si je čisto, popolnoma izmislil
b) kar ne ustreza resnici:v opravičilo si je izmislil, da ga ni bilo doma; ekspr.: lepe reči si je izmislil o sosedu; to ni res, to si je gladko izmislil
3. nav. ekspr. imeti, izraziti željo, ki je navadno neprimerna, neuresničljiva:sredi učenja si je izmislil, da bi šel v kino; kaj vse si bo še izmislila, pog. se bo še izmislila, pa ve, da nimamo denarja
izmíšljen tudi zmíšljen -a -o:izmišljen izgovor; pripovedovati izmišljene stvari; navesti izmišljene številke; osebe v romanu so izmišljene; to je izmišljeno / izmišljeno ime psevdonim; sam.: prikazovati kaj izmišljenega kot resnično