izmodríti -ím tudi zmodríti -ím dov., izmódril tudi zmódril (ī í) 

  1. 1. ekspr. povzročiti, da kdo postane bolj moder, preudaren: izkušnja, nesreča človeka izmodri; se bo že izmodril; brezoseb. dosti sem pretrpel zaradi svoje zaupljivosti, pa me še ni izmodrilo / upravnica je poskušala fante izmodriti
  2. 2. redko izmodrovati: izmodrili so mnogo pametnih predlogov

izmodrèn tudi zmodrèn -êna -o: izmodren človek



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek