• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izmojstríti -ím in zmojstríti -ím dov., izmójstril in zmójstril; izmojstrèn in zmojstrèn (ī í) redko 

  1. 1. ekspr. domiselno, spretno narediti: izmojstriti voz
  2. 2. ekspr. izučiti, usposobiti: kovač ga je dobro izmojstril
  3. 3. knjiž. obvladati, biti kos: posrečilo se mu je izmojstriti nasprotja, težave



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek