iznenádejati -am nedov. in dov. (ȃ) zastar. presenečati: to ga iznenadeja; iznenadejal jih je s svojo novico

iznenádejan -a -o: bil je prijetno iznenadejan



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek