iznevériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 

  1. 1. knjiž. povzročiti, da kdo preneha biti zvest: izneveriti komu ženo
  2. 2. publ. biti neuspešen, odpovedati: propaganda je tokrat izneverila / vreme nas je izneverilo
  3. 3. zastar. poneveriti: izneveril je veliko vsoto denarja

iznevériti se postati nezvest: izneveriti se možu / izneveriti se tovarišem / izneveriti se načelom, navadam ne držati se jih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek