1. povzročiti prenehanje materialne ali duhovne navzočnosti v stvarnosti:brezdušna tehnika izniči človekovo osebnost; skušal se je popolnoma izničiti / knjiž. izničiti človeštvo uničiti; publ. izničiti nasprotja odpraviti, odstraniti
2. vzeti pomen, veljavo, vrednost:ta umetnost izniči človeka; ekspr. izniči ga tako, da se bo sramoval sebe / izničiti smisel življenja // redko razveljaviti:inflacija je izničila valuto; s to karto si izničiš vse pridobljene točke
izníčen tudi zníčen -a -o:izničena predmetnost; prim zničiti