izobílje -a (ȋ) 

  1. 1. stanje, za katero je značilen obstoj velike količine materialnih dobrin: v deželi vlada izobilje / živeti v izobilju; ekspr. ti ljudje se kopljejo v izobilju
     
    imeti vsega v izobilju zelo veliko
  2. 2. knjiž., z rodilnikom velika količina, množina: izobilje proizvodov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek