izobráziti -im dov. (ā ȃ) 

  1. 1. načrtno razviti sposobnosti in seznaniti z dosežki različnih področij človekove dejavnosti: izobrazil je cele generacije; izobrazil se je v šoli in z branjem; glasbeno se izobraziti
  2. 2. star. razviti, kultivirati: izobraziti jezik
  3. 3. zastar. izoblikovati, napraviti: jame so bile take, kot bi jih bila izobrazila človeška roka

izobrážen -a -o 
  1. 1. deležnik od izobraziti: izobražen je bil v najboljši šoli / ima izobražen okus
  2. 2. ki ima izobrazbo: daleč naokoli ni bilo bolj izobraženega človeka; je vsestransko, zelo izobražen / glasbeno, jezikovno, literarno izobražen / akademsko izobražen z visokošolsko izobrazbo // redko kulturen, civiliziran: živel je daleč od izobraženega sveta
  3. 3. ki opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljen zanj: pripraviti govor za izobražene ljudi / izobraženi sloji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek