izostríti -ím tudi zostríti -ím dov., izóstril tudi zóstril (ī í)
1. narediti kaj (bolj) ostro:izostriti kopju konico ●ekspr. jedek smeh ji je izostril obraz dal ji je bolj ostre, stroge poteze
2. narediti kaj bolj razločno:večerna svetloba izostri grebene gor; z naravnavanjem daljnogleda je izostril sliko // knjiž. narediti kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano:izostriti kriterije za presojo literature; slovensko vprašanje se je takrat izostrilo / podoba glavnega junaka se je izostrila
3. napraviti bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev:neprestana nevarnost mu je izostrila čute; izostriti sluh, voh // knjiž. napraviti bolj sposobnega za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov:študij mu je izostril duha; izostriti občutek za lepoto, pravico; izostriti si kritični čut
izostrèn tudi zostrèn -êna -o:imeti izostren čut za lepoto; izostren posluh; konflikt v drami ni dovolj izostren