izotêrma -e ž (ȇ) 

  1. 1. meteor. črta na zemljevidu, ki veže točke z enako temperaturo: izoterme in izobare
  2. 2. fiz. črta, ki kaže odnos med prostornino in tlakom pri ne spreminjajoči se temperaturi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek