izpeljáti -péljem tudi -ám tudi speljáti spéljem tudi -ám dov., izpêlji izpeljíte tudi spêlji speljíte; izpêljal tudi spêljal (á ẹ̄, ȃ)
1. napraviti, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo:izpeljati načrt, zamisel; izpeljati sklepe / zanimalo jih je, kako bo izpeljal kupčijo; agrarne reforme niso izpeljali v celoti / publ. uspešno izpeljati akcijo narediti, opraviti; igralec je vlogo dobro izpeljal odigral, zaigral // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik:izpeljati anketo med šoferji; izpeljati primerjavo med obema dogodkoma primerjati ju
2. dokončati, dognati:rešitev je samo nakazal, a je ni (računsko) izpeljal / niti ene misli ni mogel izpeljati do konca
3. spraviti iz česa
a) vozilo:izpeljati vlak iz predora / žarg., avt. zaradi prevelike hitrosti ni mogel izpeljati ovinka je na ovinku zapeljal s ceste; skozi križišče je dobro izpeljal peljal
b) žival, človeka:izpeljati konja iz hleva / srečno jih je izpeljal iz smrtne nevarnosti // napraviti, da godni mladiči zapustijo gnezdo:lastovka je izpeljala mladiče (iz gnezda); siničke so se že izpeljale; pren., ekspr. otroci so se mu izpeljali
4. priti do kakega spoznanja, zaključka na podlagi česa:avtor je izpeljal svoje misli na podlagi proučitve obsežnega gradiva / izpeljati matematično formulo
5. knjiž. razložiti razvojno pot česa:izpeljati besedo iz grščine
6. lingv. narediti (novo) besedo iz podstave s pripono:izpelji primernik iz osnovnika; izpeljati glagolski samostalnik iz glagola
7. star. z vztrajnim spraševanjem izvedeti:počasi si le nekaj izpeljal iz njega
izpelján tudi spelján -a -o:izpeljan načrt; iz glagolov izpeljani samostalniki; naloga je dobro izpeljana; beseda je izpeljana iz latinščine; do kraja izpeljan stil dognan, dovršen; prim. speljati