1. glagolnik od izpeljati:izpeljava načrta / izpeljava vaje / drama je v izpeljavi konflikta šibka / izpeljava formule
2. nav. mn., publ. misel, dognanje:v avtorjevih izpeljavah je nakazana rešitev tega problema
3. knjiž., redko razlaga izvora besede; etimologija:za to besedo imamo še drugo izpeljavo / ni nam znana izpeljava besede izvor besede
4. lingv. tvorjenje (nove) besede iz podstave s priponami:izpeljava primernika iz osnovnika; izpeljava iz glagola ♦ filoz. postopek, pri katerem se na podlagi vnaprej določenih pravil dobi iz ene formule druga, iz enega stavčnega vezja drugo; muz. srednji del sonatnega stavka ali fuge, v katerem se teme ekspozicije svobodneje oblikujejo in razvijajo
Dostopnost