1. s pitjem zaužiti vso tekočino:vina niso izpili, čeprav so ga plačali; izpij, potem greva na pot; pren. izpiti ljubezen // s pitjem zaužiti sploh:izpiti požirek vina; izpiti polno skodelico mleka brez oddiha / izpiti na čast z izpitjem kozarca alkoholne pijače počastiti koga, na zdravje z izpitjem kozarca alkoholne pijače zaželeti komu srečo, zdravje
2. s pitjem napraviti, da v čem ni več določene tekočine:ta žival žrtvi pregrizne vrat in ji izpije kri / izpiti kozarec; pren., pesn. žalost mu je izpila vse moči ●izpiti kozarec na dušek, v dušku ne da bi se vmes oddahnil // knjiž. posušiti, izsušiti:sonce je izpilo meglo / suša je izpila studenec // ekspr. izčrpati, oslabiti:delo ga je izpilo / bolezen je izpila njegova lica
izpít tudi spít -a -o:izpit človek; izpiti kozarci; bledi, izpiti obrazi; izpito vino; izpit od dela