izplačeváti -újem nedov. (á ȗ) 

  1. 1. dajati, poravnavati v denarju, kar komu pripada: izplačevati osebne dohodke, doto, pokojnino // poravnavati denarne obveznosti do koga: izplačevati dediče, delavce
  2. 2. dajati, izročati določeno denarno vsoto: blagajnik je izplačeval počasi, da se ne bi uštel

izplačeván -a -o: redno izplačevani osebni dohodki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek