izplakovánje tudi splakovánje -a (ȃ) glagolnik od izplakovati: izplakovanje perila, posode; izplakovanje z vodo / posoda za izplakovanje / izplakovanje ust
 
avt. izplakovanje dvotaktnega motorja odstranjevanje izpušnih plinov s svežo zmesjo goriva in zraka



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek