• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izpodbíjati -am in spodbíjati -am nedov. (í) 

  1. 1. z udarjanjem, tolčenjem odstranjevati izpod česa: izpodbijati železniške pragove
  2. 2. prizadevati si zanikati, ovreči: izpodbijati dokaze; izpodbijati pravico do svobodnega odločanja; izpodbijati zasluge za kaj // jur. dokazovati neresničnost, nepravilnost, neutemeljenost česa: izpodbijati avtentičnost pisma, upravičenost izplačila, veljavnost pogodbe / izpodbijati odločbo s tožbo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek