izpodbójen -jna -o prid. (ọ̑jur. 

  1. 1. ki se da izpodbiti: izpodbojna odločba, pogodba
  2. 2. s katerim se izpodbija: izpodbojni zahtevek; izpodbojna tožba



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek