• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izpodvréti -vrèm dov., izpodvŕl (ẹ́ ȅ) star. 

  1. 1. izpodnesti: s palico mu hoče izpodvreti nogo
  2. 2. preprečiti, onemogočiti: treba je izpodvreti nevarnost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek