• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izpolnjív -a -o [u̯n] prid. (ī í) ki se da izpolniti; izpolnljiv: izpolnjiva obljuba



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek