izpopolnjeválec tudi spopolnjeválec -lca [u̯n-u̯ctudiu̯n-lc(ȃ) knjiž. kdor kaj izopopolnjuje: sin je izpopolnjevalec in nadaljevalec očetovega dela



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek