izpopolnjeválen tudi spopolnjeválen -lna -o [u̯nprid. (ȃ) s katerim se izpopolnjuje: organizirali so izpopolnjevalni tečaj za gostince



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek