izpopolnjeváti -újem tudi spopolnjeváti -újem [u̯n] nedov. (á ȗ)
1. delati kaj bolj popolno, dovršeno:izpopolnjevati izdelke; širiti in izpopolnjevati obrat; izpopolnjevati stroj / izpopolnjevati vzgojo; človeški govor se je v tisočletjih izpopolnjeval
2. dodajati manjkajoče, nadomeščati:izpopolnjevati zaloge / partija je izpopolnjevala svoje vrste z najboljšimi borci
3. z dodatnim izobraževanjem dosegati večjo strokovnost, večje znanje:izpopolnjevati znanje; izpopolnjevati se v pisanju; strokovno se izpopolnjevati
izpopolnjeváti se tudi spopolnjeváti se
1. postajati boljši, popolnejši, zlasti v moralnem pogledu:z delom se je notranje izpopolnjeval
2. predstavljati, ustvarjati skladno celoto:pravili se med seboj izpopolnjujeta