izposojílo tudi sposojílo -a (í) 

  1. 1. zastar. kar je izposojeno: vrniti izposojilo
  2. 2. knjiž., redko izposoja: v naši knjižnici je trenutno na prvem mestu Finžgar s tisoč izposojili



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek