izpotíti -ím dov., izpótil (ī í) s potenjem spraviti iz sebe: izpotiti bolezen, prehlad
● ekspr. precej dolgo je trajalo, preden je izpotil popito vino se je streznil
izpotíti se prenehati potiti se: ko se bo izpotil, mu bo dobro // izločiti veliko pota: koža se mora izpotiti; prim. spotiti