1. posredovati svoje misli, čustva, razpoloženja, navadno v umetniškem delu:izpovedati ljubezen, žalost; v pesmih izpovedati svoja najgloblja čustva; izpovedati se v glasbi, slikarstvu / izpovedati dekletu ljubezen / knjiž. to misel je izpovedal avtor v svojem članku o kritiki izrazil // star. odkritosrčno sem izpovedal, da ne znam svetovati povedal, priznal
2. pri zaslišanju povedati, kar se ve o kaki stvari:priče so izpovedale drugače kot obdolženec; brez obotavljanja, po resnici izpovedati / izpovedati pod prisego / izpovedal je, da je nedolžen
3. javno izraziti svojo pripadnost čemu:izpovedati vero; vsak državljan ima pravico izpovedati svojo narodnost
izpovédati se ekspr.povedati vse, kar človeka vznemirja:čutil je potrebo, da bi se komu izpovedal; izpovedal sem se vsega, kar mi je ležalo na srcu; odkrito se izpovedati
izpovédan -a -o:izpovedana ljubezen; to je bilo jasno, pred pričami izpovedano; prim. spovedati