izpovedováti -újem nedov. (á ȗ) 

  1. 1. posredovati svoje misli, čustva, razpoloženja, navadno v umetniškem delu: izpovedovati ljubezen, samoto, žalost; v črtici se avtor izpoveduje osebno in neposredno; glasbeno, likovno se izpovedovati / film lahko prav tako izpoveduje kot roman / knjiž. kritik izpoveduje pomembne misli o vzgajanju talentov izraža
  2. 2. javno izražati svojo pripadnost čemu: izpovedovati svojo narodnost; izpovedovati vero / izpovedovati ideje, nazore / izpovedovati bratstvo in enotnost med narodi; pren., publ. javno izpovedovati vero v družbeni napredek

izpovedováti se ekspr. pripovedovati, kar človeka vznemirja: dolgo se je izpovedovala materi

izpovedujóč -a -e: pisal je, iskreno izpovedujoč svoje ideje

izpovedován -a -o: izpovedovani nazori; izpovedovana ljubezen; prim. spovedovati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek