1. posredovati svoje misli, čustva, razpoloženja, navadno v umetniškem delu:izpovedovati ljubezen, samoto, žalost; v črtici se avtor izpoveduje osebno in neposredno; glasbeno, likovno se izpovedovati / film lahko prav tako izpoveduje kot roman / knjiž. kritik izpoveduje pomembne misli o vzgajanju talentov izraža
2. javno izražati svojo pripadnost čemu:izpovedovati svojo narodnost; izpovedovati vero / izpovedovati ideje, nazore / izpovedovati bratstvo in enotnost med narodi; pren., publ. javno izpovedovati vero v družbeni napredek
izpovedováti se ekspr.pripovedovati, kar človeka vznemirja:dolgo se je izpovedovala materi
izpovedujóč -a -e:pisal je, iskreno izpovedujoč svoje ideje
izpovedován -a -o:izpovedovani nazori; izpovedovana ljubezen; prim. spovedovati