• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izprášati tudi izprašáti -am tudi sprášati tudi sprašáti -am dov., tudi izprášala tudi sprášala (á á á) 

  1. 1. z vpraševanjem poizvedeti: izprašal je sina, kod je hodil; natančno, temeljito so ga izprašali o vsem; star. izprašati po novicah povprašati
    ●     ekspr. izprašaj si malo vest, če nisi tega tudi sam kriv premisli
  2. 2. z vprašanji ugotoviti, preveriti kandidatovo znanje: izprašati učenca; izprašati iz matematike; izprašati pri izpitu
  3. 3. zaslišati: izprašati obdolženca, pričo / navzkrižno izprašati

izprášan tudi sprášan -a -o 
  1. 1. deležnik od izprašati: učenec je bil izprašan vso snov, iz vse snovi, žarg., šol. čez vso snov; izprašan pred komisijo
  2. 2. ki je opravil izpit za kako strokovno dejavnost: izprašani lovec; izprašana babica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek