izpraševáti1 -újem tudi spraševáti -újem nedov. (á ȗ)
1. z vpraševanjem poizvedovati:oče izprašuje otroke; izpraševati za dan odhoda, za pot; izpraševal je za domače; nikar me ne izprašuj o tem; izpraševati po počutju, podrobnostih; prijazno, radovedno izpraševati / izprašuje me z očmi
2. z vprašanji ugotavljati, preverjati kandidatovo znanje:izpraševati učence vso uro / izpraševati matematiko; izpraševati pri izpitu / izpraševati vso snov, iz vse snovi; izpraševati za ocene; izpraševati pri izpitu
3. zasliševati:izpraševati priče; takrat so izpraševali med mučenjem
izprašujóč tudi sprašujóč -a -e:izprašujoč po zdravju; izprašujoč pogled; prisl.: izprašujoče gledati
Dostopnost