izpraznjeváti -újem tudi spraznjeváti -újem nedov. (á ȗ) 

  1. 1. delati, da v čem ne bi bilo več določene stvari, vsebine: izpraznjevati posodo; poštni nabiralnik izpraznjujejo vsak dan; mehanično izpraznjevati smetnjake / izpraznjevati pepel iz peči
     
    ekspr. ves večer je izpraznjeval kozarce pil, popival
  2. 2. izločati blato, seč: izpraznjevati črevo, mehur; redno si izpraznjevati črevesje
  3. 3. delati, da kdo odide, zapusti kak kraj, prostor: izpraznjevati dvorano; trg se je začel izpraznjevati / z vso naglico so izpraznjevali stanovanje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek