1. knjiž. javno pokazati, izraziti:ljudstvo je v boju izpričalo svojo nacionalno zavest; izpričati pripravljenost za sodelovanje; ob katastrofi se je izpričala mednarodna solidarnost / redko dveletni premor se je pri pesniku izpričal kot zorenje pokazal
2. star. utemeljiti, podpreti kako trditev z dokazi; dokazati:na sodišču je izpričal svojo nedolžnost; zastar. niso mu mogli izpričati, da je zažgal hišo / pred gospodarjem sta morala izpričati resničnost dogodka potrditi
izpríčan -a -o
1. deležnik od izpričati:enotnost gledišč je izpričana
2. knjiž. za katerega je znan, potrjen obstoj:ta kraj je izpričan že v srednjem veku; zgodovinsko izpričano ime
Dostopnost