• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izpričílo -a s (í) star. dokaz, potrdilo: drama je izpričilo njegove umetniške tvornosti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek