izprosíti -prósim tudi sprosíti sprósim dov., izpróšen tudi spróšen (ī ọ́)
1. s prošnjami priti do česa:hrano so izprosili pri sosedih; izprosila je, da so vzeli sina na delo; za nekaj dni si je izprosil dopust // rel. s prošnjami, molitvijo priti do česa:izprositi milost, nebesa, srečo / Mati božja naj mu izprosi zdravje
2. redko pregovoriti, prepričati:očeta ne bo mogoče izprositi ● nar. belokranjsko izprositi (si) dekle dobiti soglasje, privoljenje pri snubljenju, zasnubiti
Dostopnost