• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izpúh -a m (ȗ) 

  1. 1. strojn. odvajanje izrabljenih plinov iz motorjev z notranjim zgorevanjem ali pare: izpuh pare, plina; odprtina za izpuh
  2. 2. pog. izpušna cev: izpuh pri avtomobilu
  3. 3. redko izpušni plini, izpušne pare: izpuhi onesnažujejo ozračje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek