izpustíti -ím tudi spustíti -ím dov., izpústil tudi spústil (ī í)
1. prenehati imeti kaj z rokami oprijeto:prijel ga je in ga takoj izpustil; izpustiti kozarec, vrv; izpustiti iz rok; če se boš izpustil, boš padel
2. spraviti kaj (tekočega) iz česa:izpustiti vodo iz bazena, paro iz cevi / izpustiti sapo / izpustiti prašiču kri z vbodljajem povzročiti, da odteče kri // povzročiti, narediti, da pride žival iz česa:izpustiti živino; izpustiti konje na pašo
3. prenehati ohranjati koga na določenem mestu:izpustiti talce; izpustiti iz ječe; zaradi pomanjkanja dokazov so ga izpustili / izpustili so ga iz vojske; izpustiti učence domov // navadno z nikalnico ne dovoliti oditi, zapustiti določeno mesto:prišel bi bil prej, pa me niso izpustili / tako družaben je, da ga ne izpustimo več
4. ne navesti, ne upoštevati:izpustiti člen, črko, številko; pri prepisovanju je izpustil cel stavek
5. pog. ne udeležiti se česa, kar se večkrat pojavlja:nobenega plesa ne izpusti; več predavanj je izpustil / ekspr. vse pogosteje prihaja, zdaj ne izpusti nobene nedelje več // ne upoštevati vsega, kar je v medsebojni povezanosti:prebarval je vsa okna, le eno je izpustil
6. pog., ekspr. izstreliti:izpustiti rafal na sovražnika ● ekspr. misel na beg me ni več izpustila neprenehoma sem mislil na beg; ekspr. niti solze ni izpustila ni zajokala; zastar. izpustiti dušo umreti; redko izpustiti komu oko iztakniti; pog., ekspr. včasih izpusti kako pametno reče, pove; izpustiti ugodno priložnost ne izrabiti; ekspr. izpustiti zmago iz rok ne zmagati kljub ugodnemu položaju; ekspr. ne izpusti ga iz oči neprestano ga gleda, nadzoruje; ekspr. izpustil je vajeti iz rok dopustil je, da se kaka stvar razvija brez njegovega vodstva, vpliva; ekspr. ne izpusti ga izpred oči neprestano ga ima blizu sebe ♦ jur. izpustiti pogojno; šport. diskvalificirali so ga, ker je izpustil vratca
izpustíti se tudi spustíti sepojaviti se kot bolezenska sprememba različne oblike in vrste na koži ali sluznici:mozolji so se mu izpustili po obrazu
Dostopnost