izsledíti -ím dov., izslédi in izslêdi; izslédil (ī í)
1. priti po sledi do mesta, kjer je divjad:izslediti kuno, zajca
2. biti uspešen v ugotavljanju, kje kdo, kaj je:zasledovali so ga dve leti, preden so ga izsledili; izslediti krivca, vlomilca / izslediti skladišče orožja ●ekspr. nikjer ga ne morem izslediti najti, odkriti
3. knjiž. ugotoviti, odkriti:izslediti pojave radioaktivnosti; izsledili so, odkod izvirajo najdeni predmeti