• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izsôpsti -sôpem dov., izsópel in izsôpel izsôpla (ó) 

  1. 1. z odprtimi usti močno iztisniti zrak: izsopsti iz pljuč / vonja po trohnobi še dolgo ni mogel izsopsti
  2. 2. ekspr. sopeč reči, povedati: izsopsti besedo; nekaj je izsopel v pozdrav

izsôpsti se prenehati sopsti: na vrhu so se ustavili, da bi se izsopli



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek